Skip to main content
TAXEDU

Davek

 

Opredelitev in vrste

Obstajajo različne oblike davkov, pri vseh pa gre za denar, ki ga zbere vlada. Ta denar se nato uporabi za financiranje določenih objektov ali storitev, kot so bolnišnice, šole, muzeji, knjižnice itd. Najpogostejši posamezni davki so:
  • davek na dohodek (odstotek posameznega zaslužka, ki se nameni vladi);
  • davek na potrošnjo: DDV (davek na dodano vrednost) in trošarine za tobak, alkohol, energente in nekatere posebne vrste blaga, kot je kava v Nemčiji;
  • davek na nepremičnine (glede na vrednost zemljišča ali nepremičnine);
  • tarife/carinske dajatve (davek na uvoženo blago, namenjen podpori nacionalnim podjetjem);
  • trošarine (posredni davek na prodajo določenega blaga);
  • okoljski davek (dodaten strošek, vključen v ceno nakupa ali uporabe proizvodov ali dejavnosti, ki onesnažujejo okolje, s katerim se odvrača ljudi od njihove uporabe in proizvodnje);
  • kapitalski dobički (vrsta davka, ki se odtegne od kapitalskega dobička oziroma dobičkov, od katerih ima koristi vlagatelj, kadar oseba proda osnovni kapital po ceni, ki je višja od nakupne cene);
  • davek na dediščino (davek, ki se plača za podedovani denar ali nepremičnino, ki je bila last druge osebe, ko ta oseba umre).
Pobrani davek gre neposredno v državni proračun, tarife in carinske dajatve, ki se pobirajo v državah, pa gredo v proračun EU.

Vpisal sem se na
univerzo ...

  •  
  •  
  •  

Imam
prvo zaposlitev ...

  •  
  •  
  •  

Ustanavljam svoje
podjetje ...

  •  
  •  
  •  
 
Kot državljani EU imate pravico študirati na kateri koli univerzi v EU (če izpolnjujete njene vpisne pogoje). Ali je treba plačati šolnino, je odvisno od tega, v kolikšnem obsegu se univerza financira z davkoplačevalskim denarjem v tej državi. Na primer, študij na Škotskem je brezplačen, medtem ko je treba zanj v Italiji plačati (vsaka univerza določi svoj znesek).
 

Več o sistemu v vsaki državi lahko izveste tukaj.

 

Ali ste našli sanjsko službo? Čestitke! Kot verjetno veste, služba pomeni, da začnemo plačevati davek na dohodek, ki je odvisen od zaslužka.

Država, v kateri je oseba davčni rezident, lahko obdavči celoten zaslužen ali nezaslužen svetovni dohodek. Ta vključuje plače, pokojnine, dodatke, dohodek od premoženja ali drugih virov ali kapitalske dobičke, ustvarjene pri prodaji nepremičnine.

Vsaka država ima svojo opredelitev davčnega rezidentstva: 

Običajno se šteje, da ste davčni rezident tiste države, v kateri preživite več kot šest mesecev na leto;
Če preživite manj kot šest mesecev v drugi državi EU, boste običajno ostali davčni rezidenti svoje matične države.
 

Kako deluje davek na dohodek, če bivate v več državah EU, lahko izveste tukaj.

 
Čestitke! Evropa potrebuje več podjetnikov! Ustanovitev podjetja v EU je danes enostavnejša, kot je bila prej. Preučiti je treba samo davčne obveznosti: kot je na primer zahtevek za številko DDV.

 

 

 

Davčna goljufija in davčna utaja

 

Kadar oseba ali podjetje namerno ne plača dolgovanega davka, je ta denar izgubljen za javni proračun. To se zgodi, ko posameznik ali podjetje:

namerno posreduje napačne podatke v davčni napovedi ali plača manj, kot znaša polni znesek;

shrani denar na tujih bančnih računih, ne da bi ga prijavilo ali zanj plačalo davek;

izvaja „agresivno davčno načrtovanje“ tako, da izkoristi zakonodajne omejitve, da bi čim bolj znižalo davek.

Kakšne so posledice?

Davčna goljufija in davčna utaja onemogočata državi, da zbere denar ter izvaja gospodarske in socialne politike. To bi lahko pomenilo omejitev financiranja javnih storitev, kot je zdravstveno varstvo ali izobraževanje.

Moja vlada in EU

kdo je pristojen za kaj?

Za boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam so odgovorne posamezne države. Toda v vedno bolj globaliziranem svetu EU nudi okvir in podporo za obravnavno čezmejnih davčnih vprašanj. Zakonodaja EU na primer omogoča sodelovanje med nacionalnimi davčnimi organi.

Izvedite, kako se EU bori proti davčnim goljufijam in davčnim utajam.

„Davčna goljufija in davčna utaja EU: manjkajoči del“: oglejte si video posnetek.

 

 

 

Ponarejanje

 
Izvedite, kako se izogniti nakupu lažnih izdelkov

Pravice intelektualne lastnine (IPR) zagotavljajo, da je ustvarjalni in inovativni napor nagrajen in da spodbuja naložbe v nove in bolj učinkovite izdelke. Spodbujajo ustvarjanje delovnih mest na sodobnem, na znanju temelječem gospodarstvu.

IPR kršitve so škodlive ker zmanjšujejo poslovne in javne prihodke, dušijo vlaganja in inovacije in ovirajo gospodarsko rast. Kažejo se v izgubi delovnih mest in zmanjšanem ustvarjanju družbenega bogastva (bruto družbeni proizvod ali BDP). Poleg tega blago, ki krši IPR, povzroča tveganje, da bo škodovalo potrošnikom, saj je manj verjetno, da bi bili upoštevani zdravstveni in varnostni standardi, kot so to pri originalnih proizvodih.

Spletni vodič za prepoznavanje lažnih izdelkov.

CCarinski organi držav članic EU so tisti, ki si v prvi vrsti prizadevajo, da bi blagu, ki krši pravice intelektualne lastnine, preprečili vstop na trg EU. Izvedite več o zakonodajnem okviru EU.

„Prava cena lažnega blaga“: oglejte si video posnetek.

 

 
Donacije za nevladne organizacije(NVO),
fundacije,
dobrodelne ustanove
 

V nekaterih državah lahko prejmete davčno olajšavo, kadar namenite denar nevladnim organizacijam (NVO), fundacijam ali dobrodelnim ustanovam: od tistih, ki financirajo medicinske raziskave, do tistih, ki vzdržujejo spomeniško zaščitene objekte.

 

Belgija in Romunija sodita med države, v katerih lahko v svoji davčni napovedi na koncu leta navedete dobrodelno donacijo. Določen del denarja, ki ga donirate, se vam nato povrne (če ste donirali registrirani dobrodelni ustanovi).

Dejstva in številke iz EU

  • Leta 2015 je prihodek od davkov (vključno s socialnimi prispevki) v 28 državah EU znašal 40 % bruto domačega proizvoda (denarna vrednost vsega končnega blaga in storitev, ki se izvajajo znotraj državnih meja v določenem časovnem obdobju) in predstavljal 89 % skupnih prihodkov države.
  • V Evropi je bil delež prihodka od davkov v letu 2015 v razmerju do BDP najvišji v Franciji (47,9 % BDP), na Danskem (47,6 %) in v Belgiji (47,5 %). Najnižji delež je bil na Irskem (24,4 %), v Romuniji (28,0 %), Bolgariji (29,0 %), Litvi (29,4 %), Latviji (29,5 %) in Švici (28,1 %). Rezultate za vse države EU lahko najdete tukaj .
  • Prihodki od davkov se iz leta v leto razlikujejo. Glavni razlogi za to so spremembe v gospodarski dejavnosti (stopnja zaposlenosti, prodaja blaga in storitev itd.) in davčni zakonodaji (davčne stopnje, davčna osnova,mejni prag obdavčitve, oprostitve itd.).
  • Gospodarska kriza je skupaj z ukrepi fiskalne politike močno vplivala na višino in sestavo prihodka od davkov v obdobju 2009–2015. Številne države so zato morale zmanjšati porabo.
  • Ko igrate igre na srečo, plačate davek! Nekatere države, kot je Italija, so obdavčile loterijske listke.