Skip to main content

Young Tax fraud and tax evasion SL

 

 

Davčna goljufija in davčna utaja

 

Kadar oseba ali podjetje namerno ne plača dolgovanega davka, je ta denar izgubljen za javni proračun. To se zgodi, ko posameznik ali podjetje:

namerno posreduje napačne podatke v davčni napovedi ali plača manj, kot znaša polni znesek;

shrani denar na tujih bančnih računih, ne da bi ga prijavilo ali zanj plačalo davek;

izvaja „agresivno davčno načrtovanje“ tako, da izkoristi zakonodajne omejitve, da bi čim bolj znižalo davek.

Kakšne so posledice?

Davčna goljufija in davčna utaja onemogočata državi, da zbere denar ter izvaja gospodarske in socialne politike. To bi lahko pomenilo omejitev financiranja javnih storitev, kot je zdravstveno varstvo ali izobraževanje.

Moja vlada in EU

kdo je pristojen za kaj?

Za boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam so odgovorne posamezne države. Toda v vedno bolj globaliziranem svetu EU nudi okvir in podporo za obravnavno čezmejnih davčnih vprašanj. Zakonodaja EU na primer omogoča sodelovanje med nacionalnimi davčnimi organi.

Izvedite, kako se EU bori proti davčnim goljufijam in davčnim utajam.

„Davčna goljufija in davčna utaja EU: manjkajoči del“: oglejte si video posnetek.

 

 

 

Ponarejanje

 

Izvedite, kako se izogniti nakupu lažnih izdelkov

Pravice intelektualne lastnine (IPR) zagotavljajo, da je ustvarjalni in inovativni napor nagrajen in da spodbuja naložbe v nove in bolj učinkovite izdelke. Spodbujajo ustvarjanje delovnih mest na sodobnem, na znanju temelječem gospodarstvu.

IPR kršitve so škodlive ker zmanjšujejo poslovne in javne prihodke, dušijo vlaganja in inovacije in ovirajo gospodarsko rast. Kažejo se v izgubi delovnih mest in zmanjšanem ustvarjanju družbenega bogastva (bruto družbeni proizvod ali BDP). Poleg tega blago, ki krši IPR, povzroča tveganje, da bo škodovalo potrošnikom, saj je manj verjetno, da bi bili upoštevani zdravstveni in varnostni standardi, kot so to pri originalnih proizvodih.

Spletni vodič za prepoznavanje lažnih izdelkov.

CCarinski organi držav članic EU so tisti, ki si v prvi vrsti prizadevajo, da bi blagu, ki krši pravice intelektualne lastnine, preprečili vstop na trg EU. Izvedite več o zakonodajnem okviru EU.

„Prava cena lažnega blaga“: oglejte si video posnetek.