Iz novega poročila je razvidno, da se struktura obdavčenja v državah članicah EU precej razlikuje.
Davki so lahko neposredni ali posredni. Neposredni davek se običajno uvede na osebne dohodke, poslovne dobičke, uvoz in izvoz ter lastnino. Posredni davek (DDV, uvozne dajatve oz.
trošarine) je davek, ki se obračuna na materialni ali pravni dogodek naključne ali začasne narave in na (pravno ali fizično) osebo, ki je pogosto posrednik in ne odgovorna oseba za ta dogodek (torej davek posredne narave).
Zadnja izdaja poročila Evropske komisije Trendi obdavčenja v Evropski uniji je pokazala, da se struktura obdavčenja v državah članicah precej razlikuje.
Danska ima na primer v celotnih davčnih prihodkih (64,6 %) največji delež neposrednih davkov, sledita ji Irska in Malta. Tudi Norveška in Islandija imata relativno visok delež neposrednih davkov.
Poročilo za leto 2020, ki zajema vse države članice ter Islandijo in Norveško, obenem ugotavlja, da je delež socialnih prispevkov znotraj vseh davčnih prihodkov v teh državah ustrezno nizek. Na Danskem obstaja poseben razlog za izredno nizek delež socialnih prispevkov: večino socialnih izdatkov namreč financirajo iz splošnih obdavčitev. Ker to zahteva visoke stopnje neposrednih davkov, je delež neposredne obdavčitve znotraj vseh davčnih prihodkov na Danskem najvišji med vsemi državami članicami.
Situacija na Slovaškem in Češkem je drugačna. Davčni sistem v teh dveh državah ima visok delež socialnih prispevkov znotraj vseh davčnih prihodkov in razmeroma nizek delež neposrednih davčnih prihodkov. Sistemi socialnega varstva v teh dveh državah se financirajo tudi iz socialnih
prispevkov.
Po drugi strani pa imajo nekatere države članice precej nižji delež neposrednih davkov. To zlasti velja za države članice, ki so uvedle pavšalne sisteme z mejnimi davčnimi stopnjami pod povprečjem EU, kar običajno povzroči, da se stopnje neposrednih davkov znižajo bolj kot stopnje posrednih davkov.
Tako je na primer na Hrvaškem, v Bolgariji in na Madžarskem, kjer so nižji deleži neposrednih davkov uravnoteženi z relativno večjimi deleži posrednih davkov. Na Slovaškem, Češkem in v Litvi pa so nižji deleži neposrednih davkov uravnoteženi z relativno večjimi deleži socialnih prispevkov.
Omeniti velja, da skoraj polovico (46,1 %) davčnih prihodkov (vključno s socialnimi prispevki) v celotni EU zahteva centralna ali zvezna vlada.
Nadaljujte razpravo s pomočjo portala TAXEDU
Če iščete pameten način, kako svoje učence seznaniti z različnimi vrstami obdavčenja, si oglejte katalog izobraževanj TAXEDU. Pridružite se forumu in izmenjajte novice, poglede in izkušnje z drugimi učitelji.